Novoletno voščilo veleposlanika Japonske
2023/1/1
Srečno novo leto! Upam, da bo mirno za vse.
Japonska in Slovenija sta lani praznovali 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov. Odnosi med državama so se v teh treh desetletjih nenehno razvijali na številnih področjih.
V lanskem letu je potekala tudi dejavna izmenjava na ravni visokih gostov, kar kaže na dobro dvostransko sodelovanje. Potem ko je julija nastopila nova slovenska vlada pod vodstvom dr. Goloba, so Japonsko od septembra zaporedoma obiskali številni visoki gostje, med njimi predsednik Državnega sveta g. Kovšca, minister za finance g. Boštjančič, minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Papič ter ministrica za digitalno preobrazbo dr. Stojmenova Duh. Državnega pogreba nekdanjega predsednika japonske vlade Abeja sta se udeležila tudi predsednica državnega zbora ga. Klakočar Zupančič in nekdanji predsednik vlade dr. Cerar.
Na področju gospodarskih odnosov med državama japonska podjetja zelo cenijo visoke tehnološke in druge zmogljivosti Slovenije, v zadnjih letih pa se povečujejo tudi naložbe velikih japonskih podjetij v Sloveniji. Medtem ko japonska vlaganja pogosto potekajo prek drugih evropskih držav, pa znaša skupna vrednost naložb Japonske kot države izvornega lastništva kar 360 milijonov EUR, kar jo uvršča na prvo mesto med azijskimi vlagateljicami v Slovenijo.
Lani je Veleposlaništvo Japonske ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov organiziralo tudi vrsto kulturnih dogodkov. Od maja dalje so pod skupnim naslovom Japonsko poletje potekali različni dogodki, ki so predstavljali japonsko kulturo, kot so festival japonskega filma, razstava originalnih risb manga, Dan Japonske in razstava japonsko-slovenske slikarske izmenjave. V Sloveniji so zelo priljubljene japonske borilne veščine, zlasti judo in karate, v zadnjem času pa so dobro sprejete tudi japonske subkulture, kot je anime, zlasti med mladimi. Na teh dogodkih se je znova potrdila visoka stopnja zanimanja za japonsko kulturo.
Avgusta je Japonska kot država partnerica prvič sodelovala tudi na 60. sejmu AGRA, največji mednarodni kmetijski razstavi v Srednji in Vzhodni Evropi, ki je potekala v Gornji Radgoni v Sloveniji. Na sejmu AGRA je sodelovalo 12 japonskih podjetij in organizacij, med katerimi so bili poleg tistih, ki se ukvarjajo z izvozom japonskih živilskih izdelkov, tudi proizvajalci strojev, ki imajo v Sloveniji velik ugled, in organizacije, ki so s svojo napredno proizvodnjo in raziskavami pritegnile svetovno pozornost.
Oktobra smo v sodelovanju z agencijo SPIRIT Slovenija in japonsko organizacijo JETRO organizirali tudi poslovni forum, ki se ga je udeležilo veliko število slovenskih in japonskih poslovnežev. Soglašali smo, da bi bilo mogoče gospodarske odnose med državama v prihodnje še bolj razviti s povečanjem trgovine in naložb.
Poleg tega smo v 12 slovenskih občinah v počastitev olimpijskih in paralimpijskih iger v Tokiu leta 2021 in 30. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama leta 2022 v sodelovanju s Slovensko-japonskim poslovnim svetom (SJBC) ter ob podpori japonskih podjetij, lokalnih oblasti in drugih organizacij posadili češnje, simbol Japonske. Upam, da bodo drevesa vsako pomlad lepo cvetela in predstavljala simbol prijateljskih odnosov med državama ter da bodo Slovencem še dolgo v veselje.
Menim, da so osnova za oblikovanje dobrih dvostranskih odnosov v političnem in gospodarskem smislu, pa tudi za poglobitev razumevanja japonske kulture, prav stiki med ljudmi, torej zaupanje med Japonci in Slovenci, vključno z japonskimi prebivalci Slovenije. Trenutno v Sloveniji živi skoraj 170 japonskih državljanov. Navkljub začasnemu upadu zaradi epidemije koronavirusa se to število postopoma povečuje. V bližnji prihodnosti bo zato ustanovljeno "japonsko združenje" (začasno ime), katerega namen je okrepiti vezi med Japonci v Sloveniji in vzpostaviti odnose, na podlagi katerih si bodo lahko medsebojno pomagali v stiski. Verjamemo, da ustanovitev takšne organizacije ne bo koristila le japonskim prebivalcem Slovenije, temveč bo prispevala tudi k nadaljnjemu razvoju slovensko-japonskih odnosov, zato želimo z njo v celoti sodelovati.
Prepričan sem, da so se odnosi med Slovenijo in Japonsko v zadnjem letu poglobili prek aktivnih izmenjav na visoki ravni in različnih pobud, ki odražajo prijateljstvo med državama in narodoma. Vsem bi se rad za sodelovanje v tem obdobju iskreno zahvalil.
Poglabljanje dvostranskih odnosov ob 30-letnici diplomatskih odnosov pa ne bo le prehodna faza, temveč si bomo tudi letos prizadevali za nadaljnjo krepitev vezi med državama.
Naj vam ob koncu še enkrat zaželim srečno in uspešno novo leto.
Japonska in Slovenija sta lani praznovali 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov. Odnosi med državama so se v teh treh desetletjih nenehno razvijali na številnih področjih.
V lanskem letu je potekala tudi dejavna izmenjava na ravni visokih gostov, kar kaže na dobro dvostransko sodelovanje. Potem ko je julija nastopila nova slovenska vlada pod vodstvom dr. Goloba, so Japonsko od septembra zaporedoma obiskali številni visoki gostje, med njimi predsednik Državnega sveta g. Kovšca, minister za finance g. Boštjančič, minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Papič ter ministrica za digitalno preobrazbo dr. Stojmenova Duh. Državnega pogreba nekdanjega predsednika japonske vlade Abeja sta se udeležila tudi predsednica državnega zbora ga. Klakočar Zupančič in nekdanji predsednik vlade dr. Cerar.
Na področju gospodarskih odnosov med državama japonska podjetja zelo cenijo visoke tehnološke in druge zmogljivosti Slovenije, v zadnjih letih pa se povečujejo tudi naložbe velikih japonskih podjetij v Sloveniji. Medtem ko japonska vlaganja pogosto potekajo prek drugih evropskih držav, pa znaša skupna vrednost naložb Japonske kot države izvornega lastništva kar 360 milijonov EUR, kar jo uvršča na prvo mesto med azijskimi vlagateljicami v Slovenijo.
Lani je Veleposlaništvo Japonske ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov organiziralo tudi vrsto kulturnih dogodkov. Od maja dalje so pod skupnim naslovom Japonsko poletje potekali različni dogodki, ki so predstavljali japonsko kulturo, kot so festival japonskega filma, razstava originalnih risb manga, Dan Japonske in razstava japonsko-slovenske slikarske izmenjave. V Sloveniji so zelo priljubljene japonske borilne veščine, zlasti judo in karate, v zadnjem času pa so dobro sprejete tudi japonske subkulture, kot je anime, zlasti med mladimi. Na teh dogodkih se je znova potrdila visoka stopnja zanimanja za japonsko kulturo.
Avgusta je Japonska kot država partnerica prvič sodelovala tudi na 60. sejmu AGRA, največji mednarodni kmetijski razstavi v Srednji in Vzhodni Evropi, ki je potekala v Gornji Radgoni v Sloveniji. Na sejmu AGRA je sodelovalo 12 japonskih podjetij in organizacij, med katerimi so bili poleg tistih, ki se ukvarjajo z izvozom japonskih živilskih izdelkov, tudi proizvajalci strojev, ki imajo v Sloveniji velik ugled, in organizacije, ki so s svojo napredno proizvodnjo in raziskavami pritegnile svetovno pozornost.
Oktobra smo v sodelovanju z agencijo SPIRIT Slovenija in japonsko organizacijo JETRO organizirali tudi poslovni forum, ki se ga je udeležilo veliko število slovenskih in japonskih poslovnežev. Soglašali smo, da bi bilo mogoče gospodarske odnose med državama v prihodnje še bolj razviti s povečanjem trgovine in naložb.
Poleg tega smo v 12 slovenskih občinah v počastitev olimpijskih in paralimpijskih iger v Tokiu leta 2021 in 30. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama leta 2022 v sodelovanju s Slovensko-japonskim poslovnim svetom (SJBC) ter ob podpori japonskih podjetij, lokalnih oblasti in drugih organizacij posadili češnje, simbol Japonske. Upam, da bodo drevesa vsako pomlad lepo cvetela in predstavljala simbol prijateljskih odnosov med državama ter da bodo Slovencem še dolgo v veselje.
Menim, da so osnova za oblikovanje dobrih dvostranskih odnosov v političnem in gospodarskem smislu, pa tudi za poglobitev razumevanja japonske kulture, prav stiki med ljudmi, torej zaupanje med Japonci in Slovenci, vključno z japonskimi prebivalci Slovenije. Trenutno v Sloveniji živi skoraj 170 japonskih državljanov. Navkljub začasnemu upadu zaradi epidemije koronavirusa se to število postopoma povečuje. V bližnji prihodnosti bo zato ustanovljeno "japonsko združenje" (začasno ime), katerega namen je okrepiti vezi med Japonci v Sloveniji in vzpostaviti odnose, na podlagi katerih si bodo lahko medsebojno pomagali v stiski. Verjamemo, da ustanovitev takšne organizacije ne bo koristila le japonskim prebivalcem Slovenije, temveč bo prispevala tudi k nadaljnjemu razvoju slovensko-japonskih odnosov, zato želimo z njo v celoti sodelovati.
Prepričan sem, da so se odnosi med Slovenijo in Japonsko v zadnjem letu poglobili prek aktivnih izmenjav na visoki ravni in različnih pobud, ki odražajo prijateljstvo med državama in narodoma. Vsem bi se rad za sodelovanje v tem obdobju iskreno zahvalil.
Poglabljanje dvostranskih odnosov ob 30-letnici diplomatskih odnosov pa ne bo le prehodna faza, temveč si bomo tudi letos prizadevali za nadaljnjo krepitev vezi med državama.
Naj vam ob koncu še enkrat zaželim srečno in uspešno novo leto.
1. januar 2023
MATSUSHIMA Hiromichi
Veleposlanik Japonske v Sloveniji
MATSUSHIMA Hiromichi
Veleposlanik Japonske v Sloveniji