1．Leta 1618 (glej opombo) je Jinkichiju Ohyi in Ichibeiju Murakawi, trgovcema iz kraja Yonago v provinci Hōki na upravnem območju Tottori, fevdalni gospod Tottorija izročil dovoljenji šogunata za plovbo na otok Utsuryo (na Japonskem takrat imenovan “Takeshima”). Družini obeh trgovcev sta nato izmenično enkrat letno potovali na otok Utsuryo ter tam nabirali školjke (morska ušesa), lovili morske leve in sekali drevje.
Opomba: nekateri menijo, da je to bilo leta 1625.
2．Družini sta aktivno ribarili na območju otoka Utsuryo in za plovbo uporabljali ladje, katerih jadra je krasil rožlin, družinski grb vladajoče šogunove družine. Navada je bila, da so nabrane školjke podarjali šogunu in drugim. Tako so z dejansko odobritvijo šogunata ohranjali upravljanje in monopol nad otokom.
3．V tem obdobju je postala Takeshima, ki leži na poti med otokoma Oki in Utsuryo, pristanišče, ladjedelnica ter kraj za nabiranje školjk in lov na morske leve.
4．Iz navedenih zgodovinskih dejstev sledi, da je Japonska vzpostavila svojo suverenost nad Takeshimo najpozneje do sredine 17. stoletja (v zgodnjem obdobju Edo).
5．Če bi v tistem času šogunat obravnaval otoka Utsuryo in Takeshimo kot tuji ozemlji, bi leta 1635, ko je razglasil svoj ukaz o zaprtju meja proti Zahodu in prepovedi potovanja v tujino za Japonce, prepovedal tudi potovanja na ta dva otoka. Toda taka prepoved ne obstaja.
▲Dovoljenje za prehod (Prefekturni muzej Tottori)
|
