Slovensko | 日本語
     
 
Prepoved potovanja na otok Utsuryo                                            
“Takeshima Ikken” (Afera Takeshima)

1.S šogunatovim dovoljenjem za potovanja na otok Utsuryo sta družini Ohya in Murakawa iz Yonaga skoraj sedemdeset let uživali nepretrgan poslovni monopol.


2.Ko je družina Murawaka leta 1692 odpotovala na otok Utsuryo, je tam naletela na veliko skupino Korejcev, ki so ribarili v okolici otoka. Naslednje leto je družina Ohya na otoku znova srečala skupino Korejcev ter dva izmed njih (Ahn Yong-boka in Pak Eo-doona) odpeljala s seboj na Japonsko. V tem času je korejska kraljeva dinastija Korejcem prepovedala potovanje na otok Utsuryo.


3.Po ukazu šogunata, ki je bil zdaj seznanjen z razmerami, je upravno območje Tsushima (ki je bilo v obdobju Edo zadolženo za stike s korejsko dinastijo) poslalo Ahna in Parka nazaj v Korejo ter začelo s Korejo pogajanja, da bi dosegli prepoved potovanja Korejcev na otok Utsuryo. Vendar pa zaradi različnih stališč o prisvojitvi otoka ta pogajanja niso privedla do nobenega sporazuma.


4.Ko je upravno območje Tsushima obvestilo šogunat o propadu pogajanj, je ta januarja leta 1696 sklenil prepovedati potovanja na otok Utsuryo, saj se mu ni zdelo smiselno izzvati razdora dobrih sosedskih odnosov zaradi majhnega, domnevno nedobičkonosnega otoka, na katerem se ni naselil noben Japonec in ki leži bližje Korejskemu polotoku kot pokrajini Hōki (na upravnem območju Tottori). Šogunat je dal upravnemu območju Tottori navodila o prepovedi potovanja Japoncev na otok Utsuryo, upravnemu območju Tsushima pa ukazal, naj o tej odločitvi obvesti korejsko dinajstijo.

Vrsta pogajanj o prisvojitvi otoka Utsuryo je splošno poznana pod imenom “Takeshima Ikken” (Afera Takeshima).


5.Vendar pa potovanje na Takeshimo dejansko ni bilo prepovedano, kar je jasen pokazatelj, da je imela tedaj Japonska Takeshimo že za del svojega ozemlja.

Ahn Yong-bokovo pričevanje in s tem povezana vprašanja

1.Potem ko je šogunat prepovedal potovanje na otok Utsuryo, se je Ahn Yong-bok vrnil na Japonsko, od koder pa so ga zaradi nelegalnega vstopa v državo poslali nazaj v Korejo, kjer so ga korejske uradne službe zaslišale zaradi kršitve prepovedi potovanja na Utsuryo. Izjavo, ki jo je dal Ahn med tem zaslišanjem, uporablja RK danes kot eno izmed podlag za svoje trditve o suverenosti nad Takeshimo.


2.Izhajajoč iz listin, ki jih poseduje RK, je Ahn Yong-bok izjavil, da mu je v času njegovega obiska Japonske leta 1693 šogunat Tokugawa izročil dokument, v katerem priznava, da sta otoka Utsuryo in Takeshima del Korejskega ozemlja, vendar pa naj bi mu to listino fevdalni gospod Tsushime zasegel. Toda pogajanja med Japonsko in Korejo o ribolovu na območju otoka Utsuryo so se leta 1693 začela po tem, ko so Ahna vrnili v Korejo prek upravnega območja Tsushima. Zato je nemogoče, da bi mu šogunat Tokugawa tega leta izročil pisni zaznamek s potrditvijo, da sta otoka Utsuryo in Takeshima del korejskega ozemlja. To se ni zgodilo.


3.Poleg tega je v listinah, ki jih poseduje RK, zapisano, da je Ahn Yong-bok izjavil, da je ob svojem obisku Japonske leta 1696 videl na otoku Utsuryo veliko Japoncev. Vendar pa je do Ahnovega obiska prišlo po šogunatovi prepovedi potovanja na Utsuryo, zato v tistem času nista mogli na otok potovati ne družina Ohya ne Murakawa.


4.Zapisi, ki jih poseduje RK in se nanašajo na Ahn Yong-boka, temeljijo na izjavah, podanih v času njegovega zaslišanja po vrnitvi v Korejo, potem ko je s potovanjem leta 1696 kršil državno prepoved. V njegovih izjavah je veliko neskladij, vključno z zgoraj omenjenimi, pa vendar jih RK navaja kot ene izmed ključnih dokazov za svoje trditve o suverenosti nad Takeshimo.


     

 


Copyright (c): 2012 Ministry of Foreign Affairs of Japan