1．Po korejski vzpostavitvi linije Syngmana Rheeja je Japonska večkrat ostro protestirala proti slehernemu dejanju Republike Koreje (RK); ta dejanja vključujejo trditve RK o lastni ozemeljski suverenosti nad Takeshimo, ribolovno dejavnost na območju Takeshime, strele na (japonska) patruljna plovila ter gradnjo objektov na otočju.
2．V želji po miroljubni rešitvi spora je Japonska RK septembra leta 1954 izročila verbalno noto s predlogom o predaji spora o suverenosti nad Takeshimo Meddržavnemu sodišču OZN (ICJ). Vendar pa je RK predlog oktobra istega leta zavrnila (opomba 1). Poleg tega je marca leta 1962 na srečanju zunanjih ministrov tedanji vodja japonske diplomacije Zentarō Kosaka znova predlagal korejskemu kolegu Choiu Duku Shinu, da bi rešitev spora prenesli na ICJ, česar pa RK spet ni sprejela.
3．Augusta 2012 je Japonska korejski strani predala novo verbalno noto s predlogom za predajo spora o suverenosti nad Takeshimo ICJ, in sicer po tem, ko je Lee Myung-bak, tedanji predsednik RK, kot prvi korejski voditelj v zgodovini osebno obiskal Takeshimo. RK je tudi ta japonski predlog še isti mesec zavrnila (opomba 2).
Opomba 1: Predajo spora Meddržavnemu sodišču so RK leta 1954 predlagale tudi ZDA. Ameriški posebni odposlanec Van Fleet je v svojem poročilu zapisal, da “čeprav je otočje po mnenju ZDA japonsko ozemlje … je naše stališče, da bi bilo spor ustrezno predati ICJ, zato je bil tovrsten predlog neuradno posredovan Republiki Koreji”.
▲Poročilo posebnega odposlanca Van Fleeta
Opomba 2: ICJ lahko razsoja o določenem sporu le, kadar vse stranke v sporu soglašajo s prenosom reševanja spora na sodišče. Japonska od leta 1958 priznava obvezno pristojnost ICJ tudi v primeru, ko druga država enostransko vloži tožbo proti Japonski brez njene privolitve, kajti Japonska spoštuje vladavino prava v mednarodni skupnosti. Vendar pa je stališče RK drugačno, zato ICJ nima pristojnosti v sporu, dokler v to ne privoli tudi RK, pa čeprav bi Japonska primer enostransko predložila sodišču.
|
